Vegetarijanstvo ob raznih zgodbah krepitve zdravja postaja zanimivo za strokovnjake s področja prehrane in zdravega načina življenja, kot tudi za vse zagovornike alternativnih oblik življenja. Zato obnovimo nekaj misli o pojavu in razvoju vegetarijanstva v zadnjih stoletjih a tudi o tem kaj vegetarijanstvo sploh je, kakšne so poznane oblike vegetarijanstva, kaj so esencialne snovi za razvoj in rast otroka, odraslega kdaj vegetarijanstvo priporočamo in kdaj ne, itd.
Zgodovina vegetarijanstva
Vegetarijanstvo se najpogosteje smatra za način prehrane, ki ne vsebuje mesa ali živalskih proizvodov. Pri večini vegetarijancev pa pomeni vegetarijanstvo slog življenja, ki naj bi izključeval nasilje. Tako je vegetarijanstvo le stopnica k boljšim medsebojnim odnosom z manj nasilja, tudi v družbi. Vegetarijanstvo so zagovarjali že Pitagora, Sokrat, Platon, Leonardo da Vinci, Milton, Newton, Rabindranat Tagore, Albert Schweitzer, Albert Einstein in številno drugi. Postalo pa je aktualno v zadnjih letih predvsem zaradi situacij, ki so se dogajale v živinoreji in se še dogajajo in novih boleznih, ki se prenašajo z mesom.
Številne religije so zagovarjale in še zagovarjajo vegetarijanstvo v bolj ali manj strogih oblikah. To zagovarjajo različne krščanske vere, budizem in različne sekte, ki so najbolj razširjene v Indiji. Vegetarijanstvo je dobilo veliki zamah po tem, ko je ustanovljeno v Angliji leta 1847 prvo vegetarijansko društvo. Ustanovljeno je Manchestru, kjer se je tudi prvič pojavila beseda vegetarijanec. Beseda je Latinskega porekla.
Latinska beseda » Vegetus « ima več pomenov. Pomeni človeka polnega fizične in mentalne energije, pomeni pa tudi cilj, polnost, svežino in živahnost. Vendar iz tega izhaja tudi beseda vegetiranje, ki je tudi oblika neaktivnega življenja. Vegetarijanstvo je lahko tudi zaradi nepravilnega sestava in vsebnosti esencialnih hranil pogosto pot v takšno utrujajoče življenje.
Smisel vegetarijanstva
V zadnjem stoletju prejšnjega tisočletja, se je vegetarijanstvo razširilo po svetu zaradi svojega pacifističnega odnosa do življenja a tudi zaradi prepričanja o koristnosti vegetarijanske prehrane za mentalno in fizično zdravje. Istočasno pa se je pojavilo tudi vprašanje o človeku rastlino jedcu in uživalcu mesa. Številni ljudje odklanjajo uživanje mesa zaradi etičnega odnosa do nasilja nad živalmi in zagovarjajo, da je bil človek najprej rastlino jedec, da se je normalno razvijal in dozorel z vegetarijansko prehrano ter, ubijanje živali za hrano pa predstavlja prvo stopnico nasilja nad človekom. (Zgodba o Kajnu in Abelu, živinorejec- poljedelec).
Večina antropologov, torej strokovnjakov, ki proučujejo razvoj človeka pa je bil možen razvoj človeka do današnje stopnje le v kombinirani prehrani. Danes je človek vse jedec; mesojedec in rastlino jedec. Da pa se je oblikovala takšna oblika prehranjevanja, je bilo zato odgovornih več dejavnikov. To je pogojevalo okolje, socialno ekonomski odnosi, religiozni vplivi, odvisno pa je tudi od etičnih in filozofskih stališč.
Oblike vegetarijanstva
Vegetarijanski način prehrane je razširjen zaradi številnih vzrokov. Različni verski rodovi se prehranjujejo pretežno kot vegetarijanci: Trapisti uživajo poleg rastlinske hrane le še mleko (lakto – vegetarijanci), Kartuzijanci mleko in jajca (laktoovo – vegeterijanci). Ovovegetarijanci pa uživajo poleg rastlinske hrane še jajca. Adventisti so popolni vegetarijanci, poleg tega pa ne uživajo alkohola. Prisotno je tudi v drugih religijah zlasti Hinduizmu in v Budizmu.
Strogi vegetarijanci imenovani Vegansi ne uživajo nobenega živalskega proizvoda: poleg mesa niti jajc, mleka, niti medu, izogibajo se tudi uporabi živalskih proizvodov iz usnja, volne in podobno. Frutarianci pa uživajo le sadje.
Posebna manj stroga oblika je makrobiotična prehrana, ki zahteva le sezonsko in naravno predelana živila iz neposrednega okolja. Uživamo vse dele rastline, izbiramo pa jih po principu Jing in Janga, ki zahteva načrt priprave hrane tako, da se hrana medsebojno dopolnjuje (meso- zelenjava, toplo – hladno, kislo – sladko…).
Semi ali delni Vegetarijanci pa so vegetarijanci, ki omejujejo uživanja mesa in izključujejo iz svoje prehrane vse rdeče meso, priporočajo pa uživanje rib.
Torej pravi Vegetarijanci uživajo le hrano rastlinskega izvora, obstojajo pa, kot smo videli različne stroge do manj stroge oblike prehranjevanja, ki omogočajo pretežno vegetarijansko obliko prehranjevanja velikemu številu ljudi istočasno pa zagotavljajo tudi pravilen odnos hranil, ki so potrebna za normalen razvoj in obnovo celic oziroma organizma. Kolikor se spominjam mladosti, podobno pa velja za moje vrstnike smo vsi živeli delno vegetarijansko saj smo meso dobili na krožnik le enkrat na teden ali pa še ob praznikih.
Prim. J. Tasič
