Glede prehranskih dopolnil velja pomembno pravilo (to navedbo zahteva tudi naša država), in sicer: prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Vsekakor pa pri današnjem tempu življenja, izčrpanosti ter stresu različna prehranska dopolnila pomagajo pri krepitvi imunskega sistema ter izboljšanju splošnega počutja.
Prehranska dopolnila so koncentrirani viri posameznih ali kombiniranih hranil ali drugih snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom.
Prehranska dopolnila lahko vsebujejo tudi aminokisline, maščobne kisline, vlaknine, rastline in rastlinske izvlečke, mikroorganizme ter druge snovi s hranilnim ali fiziološkim učinkom, pod pogojem, da je njihova varnost v prehrani ljudi znanstveno utemeljena. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo rastline in rastlinske izvlečke, morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev zdravilnih rastlin.
Prehranska dopolnila lahko vsebujejo tiste zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila, če se uporabljajo deli rastlin v določeni stopnji rasti. Prehranska dopolnila, ki vsebujejo vitamine, in minerale,, morajo vsebovati odmerke, manjše od tistih, ki se smejo tržiti le kot v zdravilih.
Posebno mesto pripisujemo t. i. »superživilom«, saj v današnjem hitrem tempu lahko pripomorejo k večji kakovosti življenja, treba pa je dobro poznati njihove lastnosti, učinkovine in seveda tudi omejitve pri uporabi.
Naj navedemo nekaj najbolj zanimivih:
Goji jagode:
Goji jagode v sebi skrivajo kar 18 vrst aminokislin, od tega jih je 8 esencialnih, ki jih telo samo ne more tvoriti. Prav tako vsebujejo 6 vitaminov, 5 nenasičenih maščob, 11 mineralov ter druge učinkovine.
Kurkuma:
Protivnetne lastnosti kurkumina so poznali že v kitajski in ajurvedski medicini pred več tisoč leti. V indijski kulturi so mu pripisovali blažilne in razkuževalne učinke, tem pa so se pridružili še shujševalni, regeneracijski, razstrupljevalni. Kurkumin velja za netoksičnega. Dnevno ga v ekstremnih primerih, kot je rak, zaužijemo do šest gramov – ker predstavlja le 5 odstotkov kurkume, lahko te pojemo tudi 35 gramov dnevno.
Edina težava pri uživanju kurkume je ta, da je ob običajnem uživanju v tanko črevo ne pride dovolj, da bi se je dovolj absorbiralo in prešlo v kri. Da bi se tej težavi izognili, jo moramo uživati z maščobami, kot so hladno stiskana olja, kokosovo olje, ekološko maslo, ghee, surovo mleko ali skuta.
Kvinoja:
Vsebuje veliko beljakovin in kalcija ter aminokislino lizin, ne vsebuje pa glutena in se uporablja kot dietna hrana. Semena vsebujejo saponin, zato jih je pred uporabo treba dobro oprati pod tekočo vodo. Listi kvinoje se uporabljajo enako kot listi rabarbare ali špinače. Vsebujejo veliko vitamina A, semena pa veliko beljakovin, kalcija, fosforja ter vitaminov B in E. Vsebuje tudi veliko vlaknin. Kuhana kvinoja je zelo dobrega okusa in tudi zelo uporabna, saj se lahko uporablja namesto vsakega drugega semena.
Acai:
Jagode ACAI so bogate s kalijem, bakrom, magnezijem, vitamini B-skupine, vitamini C, A, D in E, vlakninami, omega 3 maščobnimi kislinami, fitosteroli, zdravimi nenasičenimi maščobami itd. Idealna vsebnost ogljikovih hidratov nam dovaja čisto obliko energije, medtem ko vlaknine skrbijo za njeno počasno sproščanje in izboljšujejo prebavo. Acai izboljšuje presnovo, krepi imunski sistem, krepi in čisti ožilje, pomaga varovati pred nekaterimi boleznimi, predvsem boleznimi srca in ožilja, rakom, osteoporozo, čisti telo, pomaga vzdrževati normalen krvni tlak, lahko pomaga pri izgubi odvečne telesne teže, prispeva k zdravim lasem, očem in koži. Preberi članek o pomenu antioksidantov za organizem.
Maca:
Maca je bogat vir mineralov, vitaminov, aminokislin, nenasičenih maščob ter drugih za naš organizem pomembnih snovi. Vsebuje kalcij, selen, cink, natrij, železo, kalij, magnezij, silicij, jod, fosfor, mangan, baker, vitamine B1, B2, B6, B12, C, E, D3, nenasičene maščobe omega 3, 6, 9 in mnoge aktivne sestavine (saponini, steroli, tanini, alkaloidi) z dokazanimi pozitivnimi učinki na človeško telo.
Maca je močan adaptogen. S tem izrazom označujemo zdravilno rastlino, ki naj bi povečala moč obrambnega odziva na stres v vseh njegovih oblikah: fizični, čustveni, kemični in biološki. Pozitivno deluje na splošno počutje in krepi imunski sistem. Izboljšuje spomin, koncentracijo ter umske in učne zmožnosti. Je idealen dodatek za učence, dijake, študente in zaposlene s psihičnimi obremenitvami. Preberite članek o prehrani v menopavzi.
Ašvaganda:
Čez dan pomaga telesu ohranjati in tvoriti vitalno energijo, ker okrepi njegovo kljubovanje stresu, ponoči pa zagotavlja globok in miren spanec. Ašvaganda je odlična začimba za vse tiste, ki potrebujejo dodatno podporo in energijo za premagovanje vsakodnevnih izzivov sodobnega življenja.
Koencim Q10:
To antioksidativno hranilo je v vsaki živi celici. Znotraj celic se koencim nahaja v citosolu in v mitohondrijih. Telo ga nujno potrebuje, da dobi dovolj energije za opravljanje svojih nalog. Ko se staramo, se količina koencima Q10 zmanjšuje, kar je lahko neposredno povezano s številnimi boleznimi in zdravstvenimi težavami, ki jih prinaša starost. Drugi razlogi, da telo ne tvori dovolj koencima Q10, so lahko neustrezna prehrana, stres in okužbe. Po svojem antioksidativnem delovanju je koencim podoben vitaminu E. Povečuje energijo, izboljšuje delovanje srca, pomaga pri boleznih dlesni in krepi obrambni sistem.
Koencim Q10 je v mesu, žitnih jedeh, zelenjavi, jajcih, lešnikih in mlečnih izdelkih. Najbogatejši vir koencima Q10 pa je srčna mišica goveda. Toda njegova vsebnost se bistveno zmanjša s shranjevanjem, kuhanjem, pečenjem ali konzerviranjem hrane, zato je najboljše uživanje sveže hrane oziroma prehranskih dopolnil v farmacevtskih oblikah, kot so kapsule.
Uporabljena literatura:
PDR for nutritional supplements, 2001; Medical Economics Company, Inc. at Montvale
H.Winter Griffith, M.D.: Vitamins, herbs, minerals and suplements – the complete guide, 1998, Fisher books
Michael T. Murray, N.D.: Encyclopedia of nutritional suplements, 1996, Prima health
Patrick Holford: 100% zdravi, 2000, Založba Mladinska knjiga
